Tekstil iz Bangladeša, vrtnice iz Kenije, avokado iz Čila, vse to in še marsikaj nam je na voljo, odkar živimo v tesno povezanem, globaliziranem svetu. Na tisoče tovornih ladij redno pluje po odprtem morju na dolge razdalje, da prepeljejo na milijone ton tovora med celinami – od svežega sadja in elektronike do žita ali nafte. Skoraj 90 % vsega tovora se prepelje po morju, ladijski prevoz pa je še vedno najcenejši način prevažanja blaga po svetu.
Transport po morju sicer močno prispeva h gospodarski rasti, vendar tudi škodljivo vpliva na zdravje ljudi, podnebje in okolje. V ozračje ladijski promet sicer odda manj izpustov toplogrednih plinov kot cestni ali letalski promet, a se njegov vpliv na okolje vseeno povečuje. Ladijski promet po nekaterih ocenah v zrak odda približno milijardo ton ogljikovega dioksida letno, do leta 2050 pa naj bi se ta količina povečala na 1,6 milijarde ton.
Ta sektor je močno odvisen od fosilnih goriv, zlasti goriv za pogon ladijskih motorjev, pri katerem gre za manj rafinirane naftne mešanice, ki povzročajo večje onesnaževanje. Med ta goriva spadajo denimo dizelsko gorivo, težko kurilno olje in utekočinjen zemeljski plin. Zgorevanje ladijskih goriv je vir žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in drobnih delcev, povzroča pa tudi kisel dež. Vse to škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosisteme.
Področje ladijskega prometa je zadnja desetletja pod drobnogledom tudi zaradi razlitij nafte in odlaganja odpadkov ter izpuščanja drugih onesnaženih snovi v morje.
Večina svetovnih pristanišč tudi ni opremljena za oskrbovanje ladij z električno energijo. Ladijski motorji ali generatorji na krovu ladij so zato vedno v pogonu (tudi če so ladje privezane), da lahko zadovoljijo potrebe ladij po energiji, kar negativno vpliva na kakovost zraka v pristaniških mestih. Žveplove emisije med drugim povzročajo dihalne težave in so krive za številne bolezni pljuč pri ljudeh, ki živijo ob pristaniščih.
Ker pa napovedi kažejo na nadaljnjo rast na področju ladijskega prometa, se je v zadnjem času začelo iskati načine, kako zmanjšati njegov vpliv na okolje.
Kaj se bo s 1. januarjem spremenilo?
Nov ekološki pravilnik na področju pomorskega prometa, z uradnim imenom MARPOL aneks VI, pravilo 14, so sprejeli pri mednarodni pomorski organizaciji IMO, eni izmed agencij Združenih narodov. Veljati prične 1. januarja 2020. Podpisale so ga vse države, ki so udeležene pri globalnem pomorskem transportu. Čezoceanske ladje, registrirane v teh državah, bodo po novem morale imeti vgrajeno opremo za nadzor onesnaževanja ali uporabljati gorivo, v katerem vsebnost žvepla ne presega 0,5 odstotka (do sedaj 3,5 %).
Nova pravila za zmanjševanje onesnaženosti svetovnih oceanov velikim ladjam nalagajo uporabo čistejšega goriva z manjšo vsebnostjo žvepla. To gorivo je bistveno dražje kot sedanje, ki je eno najmanj kakovostnih goriv in močno onesnažuje okolje. Posledica bo seveda dražji ladijski prevoz, zato pa se bo po vsej verjetnosti podražilo tudi uvoženo blago, prepeljano z ladjami.
S pravilnikom IMO 2020 bodo začeli veljati tudi novi operativni ukrepi, recimo plovba s hitrostjo, ki je znatno manjša od tiste, ki jo lahko doseže ladja, območja, kjer preverjajo izpuste žveplovega dioksida, usmerjanje ladij na primernejše plovne poti in prepoved odmetavanja odpadkov na občutljivih območjih in v njihovi okolici.
IMO 2020 je eden redkih globalnih zakonov, ki ga morajo upoštevati prav vsi - tudi ZDA in Kitajska. Prav zato bi moral v prihodnosti imeti ogromen vpliv na zmanjšanje onesnaženja oceanov, morij in zraka. Do leta 2050 želi IMO 2020 za polovico zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida v ladijski industriji oziroma jih popolnoma izničiti do leta 2075. Kakšne premike in spremembe bo to povzročilo na področju ladijskega prometa, pa bo pokazala prihodnost.
